Denis Zupan photo blog

deniszupan.com

…je stavek, katerega si enostavno zapomneš, saj ga kot turist v Londonu poslušaš praktično cele dneve. In to ti ostane v glavi še nekaj dni po tem, ko se vrneš domov.

V družbi Markz-a in Manuela smo se odpravli na tri-dnevni tour, bojda zaradi nekega biznisa z nekim notebookom, Manuel pa je vidu življensko priložnost za nakup novega wideangle lensa za fotoaparat.
Po transferju iz Stansted-a smo poiskali hostel, ki je stal le 5 min. od Oxford Streeta (vsa čast in slava Marzku, ker je zrihtal tako zakon hostel in praktično zastonj). Takoj po tem, ko smo se prijavili v hostel in odložili prtljago, smo šli na easy nočno-singing-in-the-rain turo po bližnji okolici in si privoščili pivo v moškem pubu..
Naslednje jutro je sledil obisk Apple Store-a, kjer sta fanta naredila bojni plan nakupov. Zanimiva stvar je tale Apple Store…človek bi težko verjel, če bi mu rekel, da ljudje kupujejo MacBooke kot kruh v Mercatorju. In dejansko, gužva na blagajnah je ravno taka.
Za tem smo skočili še do foto trgvine Jessops, kjer si je Manuel kupil ultrawide objektiv, jaz pa Nikona D90 za kolega. Zaradi nizkega funta je to bil seveda pravi biznis. Sledil je sprehod po Hyde Parku, vendar je bil tisti dan žal precej neobljuden, le tu pa tam kaka mamica z vozičkom in bejba, ki je igrala šah sama s seboj. Sledil je ogled razstave Annie Leibovitz v National Portrait Gallery, nato pa ogled Tower Bridga in večerja v enem izmed pubov.
Tretji dan je bil namenjen Camdenu. Izredno zanimiva četrt s stotinami trgovin s takimi in drugačnimi neuporabnimi stvarmi in kičem, oblek in ostalega. Camden je znan tudi kot četrt punk in osatlih alter subkultur, vendar tisti dan jih ni bilo na spregled kaj preveč. Morda so bili v šoli.
No, prvič smo si privoščili tudi pravi english breakfast (jajca, toast, fižol, klobasa in juice). Okusna stvar, vendar malce pretežka za zgodnjo jutranjo uro. V toku dneva smo še malce lutali tu in tam, zvečer pa si ogledali Big Ban, sosednji London’s Eye-a in naredili par nočnih fotk. Pri fotkanju Big Bana se je iz nekega taxija na križišču zaslišalo “Bliiiiind!” (Manuelov nickname op.p.) in evo…človek je dejansko srečal znanca v Londonu (kar je tudi napovedal pred odhodom, da se bo to 100% zgodilo).

S tem se je nekako končalo lutanje po Londonu, naslednje jutro (oz. skoraj sredi noči, če mene vprašate) smo itak morali na bus proti letališču in domov. Fajn je blo.